Kako se zdravnik loti naših težav z želodcem

Napadi bolečin, napenjanja ali drugih neprijetnih simptomov v zgornjem delu trebuha (s skupnim imenom dispepsija) so med ljudmi zelo pogosti. Največkrat gre za blage težave, ki so posledica dietnih prekrškov, in zato večina prizadetih ne potrebuje zdravniške pomoči.

Zdravniška pomoč je potrebna, če težave trajajo več kot 14 dni, se ponavljajo ali pa se jim pridružijo simptomi, ki nakazujejo hujše organske bolezni prebavil – hujšanje, slabokrvnost, krvavitev iz prebavil ali težko požiranje.

Po opravljenem kliničnem pregledu, ko zdravnik specialist podrobno pregleda bolnika in aktivno išče znake, ki bi kazali na prisotnost resnejše organske bolezni, pri bolniku opravi še najpogostejšo preiskavo gastroskopijo. To je endoskopska preiskava, pri kateri bolniku skozi usta uvedemo v požiralnik, želodec in dvanajstnik optični instrument, s katerim lahko opazujemo sluznico zgornjega dela prebavil. Najpogostejša najdba je vnetje želodčne sluznice, hujše organske spremembe na sluznici prebavil so redke. Pogosto tem bolnikom opravimo še ultrazvok trebuha, s katerim opazujemo obliko in sestavo jeter, žolčnika, trebušne slinavke ter drugih organov v trebušni votlini. Približno pri polovici primerov ne ugotovimo organskih sprememb; takrat govorimo o funkcionalni dispepsiji. Tem bolnikom svetujemo pravilnejši način prehranjevanja in lajšanje trenutnih težav z zdravili, ki jih lahko dobijo brez recepta v lekarni – bodisi tista, ki nevtralizirajo že izločeno kislino (antacidi), ali novejša zdravila, ki preprečujejo izločanje želodčne kisline (zaviralci histaminskih H2-receptorjev). Če pa je obolenje intenzivnejše, jim predpišemo zdravila, ki jih imenujemo zaviralci protonske črpalke.

Andrej Gruden, dr. med., specialist gastroenterolog