Ustrezna prehrana in telesna aktivnost za zdravo srce in ožilje

Konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja so ljudi ogrožale lakota, vojne, slab življenjski standard, s tem povezane nalezljive bolezni in z njimi povezana smrtnost. Konec druge svetovne vojne in napredek ekonomije sta prinesla relativno blagostanje, ki je omogočilo manj telesnega dela ob kroničnem presežku hrane.

Ta novodobni način življenja pa je s seboj prinesel tudi novodobne nenalezljive kronične bolezni, ki so posledica predvsem nepravilnega prehranjevanja in premajhne fizične aktivnosti. Razširjenost sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in povišanja maščob v krvi je velika in to so tudi glavni dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze ter njenih posledice na srce (miokardni infarkt, angina pectoris, nenadna srčna smrt, popuščanje srca) in možgane (možganska kap, demenca).

Najočitnejša posledica novega načina življenja pa je debelost. V Sloveniji je imelo po raziskavi CINDI leta 2002 in 2003 čezmerno telesno težo (indeks telesne mase (ITM) več kot 25 kg/m2) več kot polovica Slovencev, debelih (ITM več kot 30 kg/m2) pa je skoraj petina Slovencev.

Zato hrana ne dela zgage le v želodcu, lahko je nadloga tudi za srce in ožilje. Naš užitek v prehranjevanju bo zagotovo dolgotrajnejši, če bomo jedli kar se da uravnoteženo in zdravo.

Andrej Gruden, dr. med., specialist gastroenterolog