Priprava hrane v kotličku

Zgodovina in vrste kotličkov

Kuhanje v kotličku je staro več kot 2000 let, ko so ljudje odkrili predelavo in uporabo kovin. Dolga stoletja so v kotličkih kuhali tudi v zaprtih prostorih, na domačih ognjiščih.

Prvi kotlički so bili bakreni.Kasneje so se pojavili tudi kotlički iz litega železa. V takšnih kotličkih se toplota enakomerno porazdeli po vsej površini, ob redni in pravilni uporabi pa se hrana nanje ne prijema.

Obstajajo tudi kombinirane izvedbe litoželeznega kotlička, ki je se z dodatnim pokrovom spremeni v posodo za "peko" oziroma sač. Poznamo tudi lončene posode za kuhanje, ki pa jih je potrebno segrevati počasi, da se ne zažgejo in popokajo.

Kotlički so različnih oblik. Lahko je tulipanaste, malce pod vrhom stisnjene oblike, ali klasične (spodaj ožji in zgoraj širši). Kotliček lahko ima tudi pokrovko. Večina kotličkov ima ročaj. Hrana v kotličkih, ki so zgoraj ožji, bojda obdrži bolj poln okus. Nekateri kotlički so obešeni na verigo stojala, drugi stojijo na kovinskih nogicah. Kotlički so različnih velikosti: od 6 litrskih do 70 litrskih ali več.

Nekateri kotlički so prevlečeni z oblogo proti sprijemanju ki ni enaka teflonu in je dodana že ob vlivanju. Osnovna naloga prevleke je odpornost proti rjavenju. Teh ni potrebno mastiti (sušiti) in jih lahko pomivamo v pomivalnem stroju.

Postopek kuhe

Kurišče naj bo srednje veliko. Ker kuhamo nad plameni, lahko na ogenj sproti nalagamo. Dovolj prostora mora biti tudi za nogice stojala za kotliček.

Če uporabimo nov litoželezni kotliček, ali je od zadnje uporabe preteklo veliko časa, priporočamo ustrezno pripravo.(Glej Pred prvo uporabo, ali, če litoželezni kotliček zarjavi).

Če bomo pri kuhi uporabljali meso, koščke mesa mariniramo čez noč. Nasekljamo čebulo, očistimo in narežemo zelenjavo, krompir in pripravimo začimbe. Na začetku kuhamo enako, kot bi kuhali na štedilniku v kuhinji.

Jakost ognja reguliramo z odstranjevanjem odvečnih polen ali dodajanjem novih, da povečamo moč gorenja. Če imamo kotliček na verigi, lahko kotliček dvigamo ali spuščamo, vendar je to zaradi teže kotlička manj primerno. Na koncu jed bogato potresemo s svežimi zelišči, da bo privlačna tudi na oko.

Priprava ognja za kotliček

Brez dobrega ognja ni dobre kuhe v kotličku. Obstajata dva tipa priprave ognja.

• Piramidni ogenj: V tla zapičimo palico iz surovega lesa. Okoli nje v obliki stožca naložimo najprej netivo in tanjše deščice, čez pa debelejše. Oblika je primerna za kotle, ki visijo.
• Zvezdni ogenj: Debelejša polena položimo v obliki zvezde. Oblika je primerna za vse vrste kotlov.

Pečemo lahko tudi na žerjavici: ogenj si pripravljamo posebej in žerjavico sproti polagamo pod kotliček.

Da bi ogenj imel dovolj zraka za gorenje je dobro, da je razdalja med ognjem in kotličkom vsaj 10 cm. Ker posoda med kuhanjem postane sajasta je dobro, če jo pred uporabo namažemo z milnico.

 

Pred prvo uporabo oz. če litoželezni kotliček zarjavi

Pred prvo uporabo novo posodo očistimo. Postopek je sledeč:

• V kotiček natočimo vode skoraj do roba, dodamo dve pesti kuhinjske soli in segrevamo do vrenja. Pustimo, da voda vre 20 minut. Ker je voda zelo vroča, je nujna je uporaba rokavic. Pazimo, da se z vrelo vodo ne poparimo.
• Vodo odlijemo in notranje dele posode ter pokrova obrišemo s suho krpo. Z jedilnim oljem namažemo vse notranje dele in pokrito posodo ponovno segrejemo toliko, da se maščoba začne žgati (ne goreti!)
• Po nekaj minutah preostanek maščobe obrišemo do suhega.
• V posodo ponovno nalijemo vodo in jo zavremo. Posoda je sedaj pripravljena na prvo uporabo.

Po vsaki uporabi litoželezne posode

V posodo nalijemo vodo, jo zavremo in nekaj minut kuhamo. Ko se voda dovolj ohladi, jo odlijemo. Če se nam je zaradi prevelike temperature jed prismodila, bodo ostanki pri vretju odstopili sami. Detergenta ne uporabljamo! Ostanke hrane odstranimo s krpo.

Posodo splaknemo, zbrišemo do suhega in premažemo z jedilnim oljem. Nikoli ne skladiščimo suhe peke, saj lahko začne rjaveti. Postopek imenujejo tudi sušenje.

Sušenje je proces, kjer plast rastlinskega olja na litem železu ustvari tanek zaščitni sloj, imenovan patina. S pomočjo sušenja posodo zaščitimo pred rjo in ustvarimo neoprijemljivo površino za kuhanje. Dobro sušena posoda bo imela črno površino. Posodo hranimo delno pokrito na suhem mestu.

Nasveti za vzdrževanje litoželezne posode

Litoželezne posode nikoli ne pomivamo v pomivalnem stroju in je ne shranjujmo v vlažnem prostoru.

V litoželezni posodi hrane nikoli ne shranjujmo dlje časa (2, 3 dni). Zaradi kislin v hrani lahko pride do kemične reakcije, hrana pa prevzame kovinski okus, ki sicer zdravju ni škodljiv.

100% nelepljiva površina na novi litoželezni posodi se bo ustvarila šele po nekaj uporabah. Karakteristike litega železa se z uporabo izboljšujejo – več kot posodo uporabljamo, boljša bo.

V kolikor se zgodi, da posoda zarjavi, ponovimo postopek prvega čiščenja posode. Pri zelo zanemarjeni, zarjaveli posodi priporočamo čiščenje s pomočjo elekrolize.

Veliko veselja, dobrih izkušenj in okusnih jedi vam želimo iz Naturete!