Diši po kostanju

Bliža se čas kostanja. Kupite ga lahko sicer v vsaki večji trgovini, a ne oropajte se užitkov, ki ga prinese popoldansko pohajkovanje po gozdovih, nabiranje kostanja in zasluženega kostanjevega piknika z moštom potem.

Odpravite se v bližnji gozd in naberite polno košaro te zdrave in hranljive poslastice, ki je v kuhinji uporabna v vseh jedeh. Težko se upremo kuhanemu ali pečenemu, odličen pa je tudi za pripravo različnih slanih ali sladkih jedi.

Zgodovina

Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.), je včasih v Sloveniji predstavljal pomemben vir prehrane v jesenskih in zimskih mesecih, saj je pogosto nadomeščal krompir. Poznali so ga že Etruščani in Rimljani, najstarejši kostanji v okolici vulkana Etna naj bi bili npr. stari več kot 1000 let.

Nabiranje

V Sloveniji ga najdete v toplejših gričevnatih legah, na primorskem flišu, v Beli krajini in v jugovzhodni Sloveniji, na manjših površinah pa ga najdete v okolici Ljubljane, Zasavju, Halozah, Dolenjski in Štajerski.

Nabrani kostanj je najbolje porabiti takoj. Po nekaj dneh je sicer slajši, a če ga boste starali predlogo, se lahko pokvari. Na hladnem ga lahko hranimo tudi do dva tedna.

Hranilne vrednosti

100g pečenega kostanja vsebuje približno 245 kalorij, kuhan kostanj pa malo manj, okoli 170 kalorij. Ima visoko vsebnost ogljikovih hidratov, predvsem škroba, a majhno vsebnost maščob, bogat je z vitamini skupine B ter vsebuje nekaj vitamina C in A. Odlikujejo ga tudi folna kislina, kalij ter fosfor.
Pravijo, da je e zdravilen ter da blaži krčne žile in prebavne motnje, s posušenim listjem kostanja pa lahko blažimo težave revme, bronhitisa in oslovskega kašeja.

Oglejte si še

• recept za slastnen kostanjev pire